Mojca Pišek – Jadralna padalka
Intervju za časopis Štajerski Tednik

ODKAR SEM JADRALNA PADALKA SEM ZANESLJIVA OSEBA

Mojca Pišek se je že kot majhna deklica spogledovala z oblaki in letenje jo je neustavljivo privlačilo. Sanjala je o tem, da bo nekoč lahko letela s pticami.  Z jadralnim padalstvom je uresničila svoje otroške sanje in letenje je postalo del njenega življenja. Med oblaki je našla svojo ljubezen in začutila draž svobode. S trdim delom in v nenehnem lovu za lepim vremenom, ki jo požene v zrak je v treh letih napredovala od zanesenjaške rekreativne jadralne padalke do tekmovalke, ki sega po kolajnah. Jadralno padalstvo jo vsak dan preseneti z novo izkušnjo. Odkar je padalka je Mojca odgovorna oseba, saj visi njeno življenje na nitkah pod padalom. Zanese se lahko samo nase.

Pred tremi leti si enostavno odkorakala na vzletišče na Donački gori in se predala temu športu. Kdaj si se pričela zavedati te želje? Sprva je bila samo želja in nisem vedela kaj bom ob prvem poletu dejansko občutila. Lahko bi čutila strah in te izkušnje ne bi več želela ponoviti, a pri prvem poletu, ki sem ga opravila v tandemu s prijateljem, sem občutila neizmerno svobodo in užitek. Tako se prične moja zgodba o ljubezni in predanosti letenju.  Pred vzletom sem čutila nekoliko strahu. Ta strah ali tremo pred vzletom čutim še danes in mislim, da je pozitivna. Zaradi strahu in treme ostane človek trezen in osredotočen. Brez tega bi bili preveč pogumni in lahko bi se končalo s posledicami.
Si članica Jadralnega društva Žetale, ki je bilo ustanovljeno leta 2002. Kakšni so pogoji v društvu. Je namenjeno le rekreativcem ali tudi profesionalnim jadralcem? Sem članica dveh klubov. Jadralno društvo Žetale je bilo ustanovljeno za rekreativne in družabne namene. V društvo so včlanjeni tudi takšni, ki ne letijo, pa jim je ta šport všeč. Organiziramo skupna letenja, nekajkrat letno pa tudi piknike in na najrazličnejše načine poskrbimo, da se imamo »fajn«. Je pa tako, da društva, ki so namenjena rekreativcem običajno niso člani Letalske zveze, kar pa je pogoj, ki ga mora klub izpolnjevati, če želi svojim članom omogočiti  udeležbo na tekmovanjih. Prav zaradi tega sem včlanjena tudi v društvo Lintvar, ki ima svoj sedež v Šentjurju in združuje pilote s tekmovalnimi ambicijami.
Katera vzletišča v okolici Ptuja uporabljate? Donačka gora, Mariborsko Pohorje in Ravna gora na Hrvaškem. To so najbližja vzletišča. V klubu Lintvar smo pred nedavnim nabavili poseben pripomoček t.i. vitlo, ki omogoča vzlet na ravnini. Pripomoček pripnemo na avtomobil, ki  dvigne padalo v zrak.
Katere osebnostne karakteristike naredijo iz človeka jadralnega padalca? Jadralni padalec je človek, ki ljubi svobodo in ceni naravo. Rad je sam s seboj in rad drži vse niti v svojih rokah. Lahko bi rekla, da je jadralni padalec izjemno odgovorna oseba in ima sposobnost hitrega odločanja. Prava reakcija ob pravem času je ključ do naše varnosti. Zahteva zrelost in razum, po drugi strani pa pionirstvo in željo po odkrivanju drugačnega.
Kako na kvaliteto letenja vpliva pravilna izbira padala in kakšne vrste padal uporabljate? Imamo več vrst padal. Jadralni padalec izbere padalo glede na svoje zahteve in glede na znanje, ki ga ima. Začetniki uporabljajo šolska padala,  ki so zelo varna, počasnejša in nezahtevna. Rekreativci uporabljajo rekreativna padala, ki zahtevajo že malo več sodelovanja s strani pilota. To padalo je zahtevnejše za letenje, ima pa boljše letalne sposobnosti. Zahteva torej več znanja. Naslednji tip padal se uporablja za prelete in z njimi lahko opravimo tudi več 100 km preleta, z njimi pa lahko upravlja le bolj izkušen pilot. Profesionalna tekmovalna padala so namenjena predvsem tekmovalcem. So hitra in zahtevajo veliko znanja. Menim, da jadralno padalstvo ni iskanje adrenalina, temveč je namenjeno predvsem uživanju, zato ne razumem, zakaj se toliko pilotov odloča za zahtevne modele padal. S tem po nepotrebnem tvegajo. Če danes pogledam nazaj, moram priznati, da sem najbolj uživala v letenju z rekreativnim padalom.
Veliko jadralnih padalcev prisega na vzletišče v Lijaku. Kaj je na tem vzletišču tako posebnega? Vzletišče se nahaja v neposredni bližini Nove Gorice in ima obliko lijaka. Na Lijak hodimo predvsem v zimskem času, saj so temperature precej nad ničlo in ta posebna mikroklima nam tudi v zimskem času omogoča čudovito letenje. Če letiš v smeri proti Ajdovščini, zaokrožiš na Nanos in se vračaš nazaj proti Ajdovščini, narediš 60 km preleta. Prav zaradi tega je Lijak tako zelo priljubljen. Termika je na tem področju zaradi bližine morja optimalna in Lijak je prav gotovo vzletišče, ki se odlikuje z največjim številom letalnih dni v letu.
Zaupaj nam svojo zgodbo o ljubezni izpod oblakov? Z Damjanom Čretnikom, naju je združila ljubezen do letenja. Zdi se mi,  da je zelo pomembno, da imata partnerja skupne hobije, saj se le tako lahko podpirata in sta razumevajoča drug do drugega. Damjan ima v Šentjurju tudi svojo šolo jadralnega letenja. Posledično je tudi moj trener in mi tako pomaga na športni poti. Brez njega ne bi v tako kratkem času dosegla vseh teh dobrih rezultatov.
Po treh letih trdega dela si se prebila v sam vrh jadralnega padalstva. Na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem si v letu 2009 osvojila peto mesto. Kaj je botrovalo tako hitremu vzponu tvoje športne poti? Rezultati so vedno plod odrekanja in izkušenj, ki si jih pridobiš z velikim številom poletov. Podobno je kot pri šofiranju avtomobila. Ko narediš izpit to še ne pomeni, da si dober voznik. Izkušnje prinesejo svoje. Seveda pa vsega tega ne bi dosegla, če ne bi bila zaljubljena v letenje. Če se resnično predaš športu, potem rezultati ne morejo izostati.
Ali je šport tudi dobra možnost za potovanja po svetu in pogled nanj iz druge perspektive? Zelo rada potujem. Morate vedeti, da v tem športu ni veliko denarja, zato udeležbo na tekmovanjih po večini financiramo sami. Tako nekako združiš potovanja in šport. Najlepše spomine imam na Turčijo. Leteli smo cca. 300 km severno od Istanbula, v majhni vasici. Dolina je bila povsem neobljudena in ko sem letela, sem imela občutek, da bom pristala na Luni. Čutila sem celo nekoliko strahu, saj si nisem predstavljala kako bi me našli, če bi pristala sredi tega neprijaznega in neobljudenega kraja. Prek športa sem spoznala prijatelje, ki so me povabili na ogled Istanbula, a sem se opravičila, saj me je čakal let domov. A usoda je premešala svoje štrene in z Damjanom sva zamudila let. Ostala sva na letališču in takrat sem se spomnila prijateljev. To kar sva doživela v teh nekaj dneh se sploh ne da opisati. Razkazali so nama mesto in z nama ravnali tako, kot bi bila eminentna gosta. Bilo je res nepozabno in še danes vzdržujemo stike.
Študiraš pravo. Kakšna je vizija tvoje osebne poti. Se prepleta s športom? Ne vem kam me bo peljala pot. Pravzaprav se ne vidim v pravu, a želim dokončati študij. Morda bi ga lahko prepletla s športom. Ta stvar v Sloveniji sicer še ni tako pogosta, a tudi šport potrebuje dobre pravnike. Se pa nedvomno vidim v športu. Jadralno padalstvo mi je spremenilo življenje in postalo nepogrešljiv del njega.
Pravijo, da si lovec na lepo vreme, saj za letenje izkoristiš prav vsako priložnost, ki se ponuja. Kako ti uspe uskladiti zasebno in športno življenje? V jadralnem padalstvu se naučiš, da ne smeš in ne moreš vztrajati za vsako ceno, a če je vreme ugodno potem izkoristim vsako priložnost. Če želiš doseči dobre rezultate potem pač moraš izkoristiti vsak prosti trenutek za letenje. Trenutno nisem zaposlena za poln delavni čas, zato lahko usklajujem oboje.
Ali lahko leti vsak, ki ima željo? Je potrebno prej pridobiti kakšno licenco? Vsakemu, ki si želi leteti z jadralnim padalom bi priporočala, da tega naj ne počne na svojo pest. Zelo pomembno je namreč, da se v začetku posvetuješ z inštruktorjem letenja, ki te postopoma uvede v ta šport. Velikokrat se je zgodilo, da so ljudje zaradi pomanjkanja izkušenj in začetniške korajže doživeli zelo negativno izkušnjo, kar jih je za vedno odvrnilo od letenja. Ko se enkrat odločiš, da se boš ukvarjal s tem športom je nujno poskrbeti tudi za licenco.
Pravijo, da je med klasičnimi padalci in jadralnimi padalci takšna razlika kot med motoristi in kolesarji. Kaj želi povedati ta prispodoba? Klasičnemu padalu je jadralno padalo podobno le na videz, sicer pa med njima obstaja velika razlika. Medtem ko klasična padala omogočajo upočasnjeno propadanje, pa nam jadralno padalo omogoča, da lahko izkoriščamo termična in pobočna dviganja, s pomočjo katerih nam je omogočeno, da se lahko v zraku zadržujemo dalj časa in občudujemo naravo. Jadralni padalec se običajno želi dvigniti nad vzletišče,  klasični padalci pa živijo za adrenalin in prosto padanje.
Strah vsakega padalca je, da bi zašel v oblak, saj je takšno izkušnjo skoraj nemogoče preživeti. Kako pa je s tvojimi strahovi? Padalstvo ti po eni strani daje izjemne občutke, po drugi strani pa ti pokaže kako krhko je človekovo življenje in kako vsemogočna je narava. Tvoje življenje dobesedno visi na nitkah, ki povezujejo pilotov sedež s padalom. To je zelo močna izkušnja, ki popolnoma spremeni tvoje dojemanje sveta. Nekako se zaveš svoje majhnosti. Tudi hierarhija vrednot se ti postavi na glavo in odgovornost je tista, ki odloča ali boš tudi jutri letel. Dejstvo je, da so nevihtni oblaki zelo nevarni, saj jadralca dobesedno posrkajo v oblak. Dviguješ se s hitrostjo 20 metrov na sekundo in dosežeš lahko tudi do 8 km višine. Na tej višini je preživetje skoraj nično, saj mimo tebe švigajo strele in toča. Temperatura je cca. 30 C pod ničlo in zmanjkuje ti kisika. Neko nemško padalko je v Avstraliji potegnilo v oblak in ko je opisala svojo izkušnjo je bilo skoraj težko verjeti. Na srečo je njen obraz prekrila plast ledu, kar je bila naravna zaščita pred mrazom. Je ena redkih, ki je preživela takšno izkušnjo. Tudi sama sem v začetku imela precej negativno izkušnjo, saj se mi je zaradi neznanega vzroka zaprla kupola padala. Takrat še nisem imela izkušenj in stvar mi je pognala kar precej strahu v kosti. Takrat sem celo razmišljala, da bi nehala leteti.

Kaj je variometer in čemu služi GPS? Variometer je inštrument, ki pilota opozarja o tem ali se dviguje, ali pada. Deluje na pisk, tako po zvoku oceniš kaj se dogaja s padalom. Drugi instrument pa je navigacijska naprava t.i. GPS in je podobena navigacijski napravi, ki ga uporabljamo v avtomobilu. Dejansko nam ta pripomoček kaže smer in beleži naš let. Ko končam z letom napravo priključim na osebni računalnik in svoj let prijavim na mednarodni forum za prijavljanje letov. Na prijavi imenovani OLC lahko nato shraniš vse svoje lete, jih analiziraš. Če svoj let daš v prosto rabo, potem ga lahko ocenijo in komentirajo tudi drugi jadralni padalci. Na tem sistemu se tvoji leti tudi točkujejo, tako veš kakšna je tvoja forma. Vse skupaj še najbolj spominja na Facebook, tako bi lahko naš forum poimenovala kar Flyingbook (smeh).

Zapri oči in nas popelji pod oblake. Naj s teboj podoživimo to neizmerno svobodo dvigovanja in padanja? Letenje je težko ubesediti. Opisala bom svoj polet v Posočju. Veter mi piha v obraz in ko se ozrem okoli sebe vidim beloglavega orla kako leti vzporedno z menoj. To je povsem drugačen svet, kjer sem sama s seboj in svet brez zvokov. Slišim samo piš vetra in opazujem reko Sočo. Stopim se z naravo. To je nepozabno doživetje.

 

Mojca Pišek je v marcu 2010 na državnem prvenstvu na Lijaku dosegla prvo mesto v natančnosti pristajanja.
V svoji karieri ima:
Najdaljši let: 98,9 km
Ur letenja: 247,7 ur
Seštevek preletenih km: 2839,9 km
Število letov: 205 letov



Za časopis Štajerski Tednik intervju opravila: novinarka Aleksandra Jelušič

Na vprašanja odgovarjala: jadralna padalka in članica JD Žetale Mojca Pišek

 
Občina
Žetale
 
 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
© 2002-2010 JADRALSKO DRUŠTVO ŽETALE
 
Jadralsko društvo Žetale, Žetale 1, 2287 Žetale :: jdzetale@gmail.com

 

    SLOhosting.com priporoča :