Vir članka: Ozone
Avtor: Rob (Whittall)
Naslov originala: Flying tips - Dealing with deflations
Prevod: Matej Belčič

http://www.parakrilec-drustvo.si/

Pri Ozonu pravijo, da bi s članki kot je ta, želeli dati dovolj informacij in idej, ki se jim zdijo pomembne za izboljšanje varnosti in/ali tehnike letenja. Očitno je da gredo včasih zelo pomembne stvari mimo nas neopažene ali pa so prenesene v napačnem pomenu. Vsak mesec bodo skušali objaviti drug nasvet. Najdete jih lahko v arhivu. Prosijo tudi, da informacijo prenesete prijateljem, saj lahko reši življenje.

Kot pravi na koncu članka Rob (Whittall) se z nasveti ne bodo vsi strinjali in debate so neizbežne. To je pa dobro, saj sili ljudje k razmišljanju, kar vodi k razumevanju stvari. Ne vzemite nasvetov v članku kot nekaj brezpogojno pravilnega. Mogoče je kje prevod slab, mogoče ste kaj narobe razumeli, mogoče kaj na hitro prebrali, mogoče vaše padalo reagira nekoliko drugače, … Če se le da, preberite tudi original.

 

Obvladati zapiranja

Zapiranja se dogajajo nam vsem in jadralna padala so nagnjena k temu. Brez dvoma so eden glavnih vzrokov za nezgode, toda pogosto vzrok težavam ni zaprtje padala, pač pa reakcija pilota, ko poskuša rešiti nastalo situacijo.

Vsa ta leta, kar se ukvarjam z jadralnim padalstvom, sem videl veliko nesreč in nezgod. Nekatere so se končale z resnimi poškodbami, ki bi se jim velikokrat lahko izognili.

Ko pride do zaprtja padala je tvoja reakcija, ali ne-reakcija, lahko usodna za ponovno uspešno formiranje krila. Poglejmo pobliže kaj se pri zapiranjih pravzaprav dogaja in posledično, kako se najbolje ubraniti pred resno nezgodo.

Scenarij

Naš pilot, Edvard, je v štirih letih naletel približno 300 ur. Lani je začel leteti z DHV 2 padalom in ima na njem kakih 50 ur. Do sedaj je bil njegov najboljši prelet 65 km, lani v Alpah. Obveznosti mu omogočajo letenje le ob vikendih in med počitnicami. Vseeno se dobro počuti v termičnih pogojih, razen ko postane res močno. Takrat je malo nervozen.

Na ta dan Edvard vstane bolj pozno, na hitro zbaše vase zajtrk, ter odhiti na start. *Ne da se mu preveriti vremenske napovedi, saj je zunaj modro pomladansko nebo in ne želi biti še bolj pozen, kot je že.

Ko opoldne starta je čutiti le rahlo sapico v obraz in prvi stebri so lepi, mehki in enostavni. Po kaki uri v zraku se začno razmere hitro spreminjati in stebri postanejo močni, celo malo preveč. *Čeprav ne uživa preveč, se odloči da bo letel naprej, saj bi želel preseči tistih rekordnih 65 km. *Poleg tega je njegov prijatelj Vincenc, samo nekaj kilometrov naprej in mu že ne bo pustil, da bo potolkel njegov osebni rekord.

Visoko nad vrhom zaide Edvard v težave. Zdi se, da se je veter okrepil in stebri so zdaj močni, raztrgani in grobi. *Edvardu se začnejo znojiti dlani, srčni utrip se mu poveča, v želodcu pa ima občutek, ki mu ni všeč. *Postane nervozen in napet. Ko krilo leti skozi turbulence, se njegovo običajno mehko upravljanje, spremeni v ostro in nervozno. *V sedežu se vzravna in nagne naprej. Ne ve zakaj to počne, ampak vedno ko postane 'razrukano', vetrovno ali ko ga je strah, je vedno tako.

Potem pa dobi velik 'klofer'. Turbulentno ozračje ponese padalo, ga izprazni in prednji rob se zapogne. V trenutku je 60% krila nekje spodaj in nazaj. Edvardovo srce skoraj eksplodira, ko naval strahu drvi skozi njegove misli in telo. *Njegova edina misel je: stori kaj, stori kaj. Potegne levo komando, da bi nasprotoval izpraznjeni desni polovici. Reakcije je zdaleč preveč agresivna in komando potegne veliko premočno. Tako nehote spravi krilo v negativo in zastoj. Sedaj je v neki nerazpoznavni kombinaciji zastoja in negative. Razburjen in prestrašen popusti komando in krilo udari naprej pod horizont tako močno, da se ustraši da bo zletel čezenj. Zategne obe komandi, da bi obvladal padalo, to pa sedaj pade daleč nazaj za njega. Edvard je sedaj samo še panična figura mahajočih rok in nog. *Izgubil je dragocen čas in višino in ko pada skuša ugotoviti, le kaj za vraga se dogaja s padalom ko ga meče naprej, nazaj in v stran.

Tlesk, hreščanje, udarec. Edvard se vrne na mater Zemljo in njegov osebni rekord 65 km, bo sedaj veljal za vselej!

Diagnoza

Kaj se je pravzaprav zgodilo ubogemu Edvardu?

Še enkrat poglej scenarij, poišči stavke označene z *, pa boš hitro ugotovil napake.

Napake

1. Edvard ni preveril vremenske napovedi. Če bi jo, bi vedel, da je bila inverzija, ki je prebila zgodaj popoldan. Zato so stebri nenadoma postali močnejši. Prav tako bi vedel, da je za zvečer napovedana fronta in da bi se naj popoldan veter okrepil.

Vremena nikoli ne vzemi za nekaj samo po sebi umevnega. Je zelo zapleten pojav in zelo pomembno je, da ga kot jadralni padalci popolnoma razumemo, saj letimo tako počasi in naše okno za letenje je zelo ozko, v razburkanem ozračju pa smo izpostavljeni zapiranjem. Razumeti vreme je najpomembnejši faktor za varno letenje. Beri knjige in preučuj vreme na televiziji in internetu. Jasne ti morajo biti vremenske karte, rosišča, gradienti in še veliko, veliko več. Po vseh teh letih letenja se še vedno učim in še vedno popolnoma spoštujem moč narave.

2. Tvoj ego in želje so ti sovražnik. Ko letiš, mora bit tvoj edini cilj leteti varno in uživati. Potolči rekorde imaš čas vse življenje. Nikoli ne rini čez svoje meje. S tem ko se počutiš neudobno in nervozno, ti telo pravi kaj se dogaja, zato ga poslušaj. To je opozorilo, da se bližaš območju negotovosti. Vstopi vanj, če se čutiš sposobnega, če si pa količkaj v dvomih, pa pojdi pristat.

3. Ponovno ego, tokrat zaradi drugih. Nikoli ne sili v nekaj zaradi drugih. Vincenc leti že sedem let in ima naletenih približno 1200 ur. Letel je povsod po svetu, tudi tekmoval je in šlo mu je dobro. Vsi smo drugačni, zato leti po svojih merilih in ne po merilih drugih. In ne primerjaj se z drugimi, saj lahko da tudi oni česa ne razumejo.

4. Vse opozorilne lučke svetijo, Edvard pa vseeno ne odneha - to je res velika napaka. Ko ne uživaš več v letenju, pojdi pristat. Drugače presežeš svoje zmogljivosti in delaš vse več napak. Strah lahko zamegli zmožnost presoje, reakcije postanejo naključne, pogosto napačne, izgubiš lahko tudi občutek za koordinacijo. Poskusi dihati, se sprostiti, ostani miren in pojdi na najbližji varen pristanek, kot bi to storil običajno. Varno pristati, je v teh okoliščinah najboljši način kako se izogniti nesreči.

5. Držati se naprej v sedežu, ti nikakor ne bo pomagalo. Pravzaprav ravno nasprotno. V nenormalni situaciji sediš v nenormalnem položaju. Sedeti vzravnan na robu sedeža, je veliko teže obvladati padalo, zato tudi letimo naslonjeni nazaj. Tako sedenje tudi zmanjša možnost zaznavanja in pregled nad kupolo. Poskusi ostati v položaju, v katerem normalno letiš, saj si tako najbolj navajen obvladovati kupolo. Zmanjšaj število neznank, nikar ga ne povečuj.

6. Ukrepaj samo, če razumeš situacijo. Samo tako bo tvoja reakcija pravilna. Še dandanes vam bodo ljudje rekli, da se upri zaprtju s prenosom teže na nasprotno stran in zavri padalo. V teoriji se dobro sliši, je pa stvar zelo težko pravilno izvesti.

Ko pride do zaprtja kupole, se obremenitev dramatično poveča na strani, ki pač še leti. Zaradi dodatne obremenitve se poveča nevarnost porušitve vzgona. Če se še bolj nagnemo na to stran, krilo še bolj obremenimo.

S povečano obremenitvijo se poveča nevarnost porušitve vzgona in zmanjša hod komand. Dodaj še upor, ki ga ima zaprt del kupole in verjetno si že zelo blizu zastoja. V tej fazi bi v marsikaterem učbeniku lahko prebrali, da naj z zaviranjem nasprotujemo zavijanju krila.

Vendar lahko kakršnokoli dodatno zaviranje privede do porušitve vzgona. Pravzaprav če si že imel dovolj zavrto padalo (počasno kroženje v stebru) si verjetno že preko meje prevlečenega leta, ko pride do zapiranja. Mogoče boš moral komando malo popustiti in pustiti krilu leteti ter preprečiti porušitev vzgona.

Verjetno ste že vsi slišali pilota po nezgodi reči da je komajda potegnil komando in padalo je kar padlo v prevlečen let / negativo. To je zaradi klasične 'prekomerne reakcije', ki jo je izkusil tudi Edvard, ki lahko poruši vzgon na odprtem delu kupole in pripelje do grdega zaporedja neobvladljivih nihanj, povzročil pa jih je pilot.

V tem trenutku si verjetno že preplašen, sediš v napačnem položaju, nesposoben da bi ti uspelo gladko, natančno in nadzorovano upravljanje potrebno, da bi obvladal nastali položaj. Ironično je, da se takrat, ko se piloti odločijo vreči rezervo, krilo skoraj vedno odpre in poskuša znova leteti. Namreč, ko sežejo po ročici rezerve, spustijo komande in kupola se ima možnost izravnati. Običajno je sedaj že prepozno, saj je rezerva že iz kontejnera in se napihuje.

Moj nasvet je sploh ne prenašati teže, pač pa samo malo zavreti kupolo na odprti strani in tako upočasniti rotacijo, ne pa je popolnoma ustaviti. V veliki večini primerov se bo kupola odprla po 180 stopinjah. Drugače pa pomaga odločen poteg komande na zaprti strani. Če ne prenesemo teže na nasprotno stran, omogočimo krilu da pospeši v svojem tempu in leti v smer v katero želi. Ta energija pomaga padalu, da se stabilizira zaradi naravne stabilnosti, s katero je padalo grajeno. Po moje je to veliko bolje, kot pa da bi tvegali prekomerne popravke in končali v hujši situaciji, kot smo pa začeli.

'Kontriranje' uporabim samo, ko sem blizu zemlje ali ob nevarnosti, da bi v koga trčil. Drugače pustim krilu, da počne kar hoče, dokler se ne stabilizira v neki obliki letenja (lahku tudi v spirali), ki jo prepoznam in obvladam.

7. V takih trenutkih izgubljamo višino in čas. Možgani so tako zmedeni, da pozabimo kje smo. Ne trati časa z gledanjem v kupolo, bodi pozoren na višino. V tem trenutku je edino ta pomembna.

8. Edvard ni vrgel rezerve! Vse življenje si bo želel, da bi jo. Eden od razlogov, da sem še tukaj, je da me ni bilo nikoli strah uporabiti rezervo. Če treščiš z višine več kot 100 m, rezerva pa je še v kontejnerju, si vrgel denar proč. Nobena sramota ni uporabiti jo in delujejo dobro. Zato prosim uporabite jo, če nimate več nadzora ali možnosti - zato jo imate.

Zaključek

Moje stališče ni le teorija. Je nekaj česar sem se naučil skozi leta testiranj padal in še več let, ko sem videl da se to dogaja drugim in ko se je dogajalo meni. Srce še vedno divja v situaciji 'borba za življenje', vendar poznam padalo, ki ga letim in dovolj razumem reakcije, da sem lahko sproščen in včasih celo uživam, če le ni prehudo. Prav tako so leta testiranj zares potrdila, da je velikokrat najbolje ne storiti kaj dosti več kot opazovati, dokler ne prepoznam nečesa kar mi je znano.

Ne pozabite da vsa DHV testiranja do DHV 2 ne zahtevajo NOBENE reakcije pilota. To pomeni, da se krilo stabilizira samo - zato ni nobene potrebe veliko 'čarati'. Prijateljem, ki niso profesionalni piloti pravim, da je v nevarni situaciji najbolje ne ukreniti ničesar, dokler padalo ni v stanju, ki ga prepoznajo in šele takrat ponovno prevzamejo kontrolo nad njim - če imajo seveda dovolj višine. Vem da zveni čudno, vendar je res bolje kot pa z reakcijami pretiravati.

Največja nevarnosti je pretirano reagirati in končati s kaskado, ki v vsakem pogledu presega meje normale in za katero nimate izkušenj in vaje da bi jo obvladali. Prav, udeležili ste se varnostnega tečaja. Dobro, upam da ste imeli lepe počitnice in da ste uživali. Vendar to ni dovolj in nikakor ni podobno 'resničnemu boju' v katerem nevidni sovražnik napade 400 m nad skalnim grebenom. Dobite občutek, kaj se lahko zgodi, nad vodo, ko vam nekdo po postaji pravi kaj napraviti in kdaj. Tečaja bi se morali udeležiti enkrat mesečno, da bi bili sposobni nadzorovati in razumeti take situacije. Poleg tega povzroči resnično zaprtje zelo drugačne reakcije, kot pa tisto, ki ga povzročite sami.

Ne pozabite, da je še vedno najbolj varno ostati na tleh, če ste v dvomih. Če že letite pojdite pristat. Za čudovit polet bo vedno čas. Če je prepozno, se sprostite in ne pretiravajte z reakcijami. Vzemite si trenutek in poglejte kaj se dogaja. Toda če ste nizko in so težave prevelike, vrzite rezervo.

Prepričan sem, da bodo ti nasveti vzpodbudili debato - dobro; tudi če se ne strinjate vas je vzpodbudilo k razmišljanju in razmišljanje vodi k razumevanju.

Varno letenje vsem, Rob

 
Občina
Žetale
 
 















 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
© 2002-2010 JADRALSKO DRUŠTVO ŽETALE
 
Jadralsko društvo Žetale, Žetale 1, 2287 Žetale :: jdzetale@gmail.com

 

    SLOhosting.com priporoča :