NEVARNOSTI SPIRALE |
|
Pred kratkim se je v Turčiji smrtno ponesrečil nizozemski pilot pri izvajanju spirale. Potegnil je prvo spiralo visoko nad jezerom in jo lepo zaključil. Potem še eno, spet brezhibno. In še tretjo, zadnjo. Po nekaj zavojih je spustil komande, omahnil na stran in se nezavesten odvrtel v Valhallo. Pri 20m/s niti voda ne pomaga.
Ljudje imamo različno toleranco na G-pospeške. Nekdo jih prenese več, drugi manj, vsak pa ima nekje skrajno točko, v kateri se onesvesti. Američani so učinke G-efekta podrobno raziskali na vojaških pilotih in odkrili dosti stvari, ki tudi nam koristijo. Ugotovili so, da vpliva na G odpornost cela vrsta faktorjev, od fizične pripravljenosti, starosti, telesne višine, dobre forme srca in ožilja, pa do vrste kosila, ki ga prebavljaš, ko letiš. Nobeden od teh faktorjev pa ni odločilen - tudi če si mlad in vrhunski športnik, to še ni garancija za dobro odpornost na G-je. Edini način da ugotoviš svojo mejo je, da probaš. Varno in previdno. Zelo dragocena izkušnja je lahko spirala v tandemu z izkušenim akro mojstrom. V vsakem primeru pa se je osvajanja spirale treba lotiti z malimi koraki, od zelo blage postopoma k bolj strmi. Pri tem moramo biti pozorni na spremljajoče simptome, ki se ponavadi pojavijo, preden pospeški dosežejo skrajno mejo:
Tabela prikazuje rezultate testiranj na simulatorju, ki jih je ameriška vojska izvedla na skupini 1000 pilotov.
Povprečna vrednost padanja v nezavest je 5.4G, kar je pri spirali težko doseči, vendar pa je dosti bolj zaskrbljujoča najnižja meja onesveščanja 3G, ki jo pa spirala hitro preseže. Pilota občutljivega na G-je lahko torej že skoraj nedolžna spirala spravi v nezavest, kot se je to zgodilo nesrečnemu Nizozemcu. Ob pogosti izpostavljenosti G-efektu telo razvije določeno stopnjo tolerance in postane odpornejše, česar smo seveda zelo veseli. Po drugi strani pa je lahko tako razvita toleranca precej hinavska reč, saj po vsaki daljši pavzi zopet pade, kar pomeni, da nas lahko enaka spirala, ki smo jo sredi sezone vlekli za malo malico, naslednjo sezono že knockoutira, če smo imeli vmes zimsko pavzo. Med samim izvajanjem spirale se proti G-efektu borimo z ustreznimi tehnikami: dihanje naj bo kratko in odsekano, s sunkovitimi izdihi. Trebušne mišice napete, noge pokrčene in dvignjene, da pride čim več krvi v glavo. Ležeči položaj je zato boljši od pokončnega. Nekoliko na slabšem so višji piloti, ker imajo glavo bolj stran od srca in mora kri opraviti daljšo pot. Viri: US FAA: A hazard in aerobatics: Effects of G-forces on pilot CrossCountry: The Death Spiral www.paraglidingforum.com Aljoša http://www.bogvetra.com/ |
![]() |
|||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||
|
|
|
|