OBLAKI

 

 
 
 
Oblaki so množica vodnih kapljic ali kristalov z velikostjo okoli 100 mikrometrov, ki lebdijo v zraku. Večje kapljice ali kristalčki imajo namreč že večjo hitrost padanja in jih štejemo med padavinske kapljice oz. kristalčke. Pogoj za nastanek oblakov so vzponski tokovi, ki nastanejo na različnih mestih v atmosferi; v središču ciklona, na atmosferskih frontah, termična dviganja.... Pri vsakem od naštetih oblik dviganja se pojavijo oblaki značilnih oblik - nimostratus v središču ciklona, nevihtni oblak ob termični konvekciji... Vzponski tokovi dosežejo največje vrednosti v nevihtnem oblaku - kumulonibus - kjer dosežejo tudi hitrosti tudi do 40 m/s.
 
Razlikujemo tri nadstropja ozračja v katerih nastajajo različne vrste oblakov. Najvišje nadstropje je v višini 7-13 km. Sem sodijo visoki oblaki. To so ledeni oblaki s temperaturami pod -35°C. Srednje nadstropje zajema zračno plast med 2-7 km visoko. Tu najdemo srednje visoke oblake iz ledu in vode s temperaturami med -10 in -35°C. Spodnje nadstropje pa sega od tal pa do 2 km nadmorske višine. Tu najdemo vodne oblake s temperaturami od -10 pa do nad 0°C.
 
Cirus - cirrus (ci) 6- 11 km 
So ledeni perjasti oblaki, vlaknetega, koprenastega ali čopastega videza z belim, pogosto svilenim ozadjem. Nastanejo zelo visoko med 6000 - 11000m nadmorske višine in pri temperaturi -40°C. So najvišji in popolnoma ledeni oblaki Le zaradi velike oddaljenosti se nam zdi, da so to počasni oblaki. Potujejo s hitrostjo nad 100 km/h. Včasih imajo obliko krempljev, smučk ali kljuk ( Cirrus uncinus ). So zanesljiva znamenja nemira v zraku in kažejo smer zračnega toka pred bližajočo se depresijo (ciklon). Naznanjajo spremembo vremena v enem ali več dneh. 


  
Cirostratus - cirrostratus (cs) 6- 11 km 
So prosojni in ledeni. Podobni so mlečni nerazčlenjeni oblačni kopreni. Nebo lahko prekrivajo delno ali pa v celoti. Ker so tanki, se na njih pojavlja Halo (krog oz. kolobar okoli Lune ali Sonca). Ta pojav nastane zaradi lomljenja in zrcaljenja svetlobe na ledenih kristalih v visokih slojastih oblakih. 



Cirokumulus - cirrocumulus (cc) 6- 11 km 
So majhni ledeni oblački - podobni ovčicam. Sestavljeni so iz majhnih belih beg, kakor da nebo prekriva čipkast vzorec. Razporejeni so v bolj ali manj pravilnih progah ali skupinah. Ker močno prepuščajo svetlobo, nimajo lastne sence in so beli.Včasih se pojavljajo pred nevihtami, pogosti so med visokimi oblaki ob topli fronti v ciklonu, ki se približuje od jugozahoda.


 
Altokumulus - altocumulus (ac) 2- 6 km 
V teh belih in sivih oblakih se mešata voda in led. Običajno so zasenčeni, kroglaste ali valjaste oblike. Razporejeni so bolj ali manj pravilno. Ne povzročajo spremembe vremena. Ob soncu na nebu so svetlo beli, drugod pa so senčni in imajo siva jedra. 



 
Altostratus - altostratus (as) 2- 6 km 
So oblaki iz vode in ledu ter delno ali popolnoma prekrivajo nebo kakor enolična, rahlo progasta ali enakomerna plast. Oblaki so ponavadi tako debeli da popolnoma prekrijejo Sonce. 


 
Nimbostratus - nimbostratus (ns) 0,5- 6 km
Oblaki iz vode in ledu popolnoma prekrijejo Sonce, kakor enobarvna siva ali temno siva, popolnoma sklenjena plast. 


 
Stratokumulus - stratocumulus (sc) 0,5 - 3 km 
Osnova teh iz vode sestavljenih kopasto plastovitih, sivih do belih oblakov je vedno temna. Kroglaste ali grudaste gmote so lahko tudi valjaste ali zaobljene. 


 
Stratus - stratus (st) 0- 2 km 
Ti oblaki so vodeni. Prekrivajo celotno nebo, kakor enolična plast s skoraj enakomerno bazo. Kadar na njih sije sonce, vidimo skozi njegov obris (pojavov halo ni). 


 
Kumulus - cumulus (cu) 0,4- 3 km
So sestavljeni iz vode. Po obliki so včasih raztrgani. Ponavadi se pojavljajo v ostrih kopastih oblikah, zdi se kakor da nabreknejo. Največkrat rastejo zelo visoko. Deli oblaka na katere sije sonce so bleščeče beli, medtem ko je osnova oblaka vodoravna in zelo temna, ker je v senci. 


 
Kumulonimbus - cumulonimbus (cb) 0,4- 12 km 
So težki in gosti vodeni oblaki, ki se močno razširjajo v pokončno smer. Ko zaledeni zgornji del, mu pravimo nevihtni oblak. Gornji ledeni del tega velikanskega kopastega oblaka je ponavadi sploščen in podoben perjanici. Nasplošno je v gornjem delu podoben nakovalu (cumulonibus incus) 


 
Majhni kopasti oblaki - cumulus humilis 
Na poletni dan se že zjutraj pojavi nad prisojnim pobočjem bela lisa, ki čez čas izgine. Kasneje se zopet pojavi na istem mestu in višini. Na jasnem nebu zrastejo kmalu nadaljnji oblaki, ki pri zniževanju temperature in vlažnosti zraka spet izginejo. V ugodnih okoliščinah pa se množijo v višino in se popoldan precej razrastejo. 
 
Veliki kopasti oblaki - cumulus congestus 
Vremenska poročila za jadralce omenjajo tudi temperaturo, potrebno za začetek termike, da se lahko dvigne do kondenzacijske ravni, kjer potem nastane oblak. Kondenzacijska raven je spodnja meja kjer začne nastajati kumulus. Če stranski vetrovi ne preženejo majhnih kopastih oblačkov ali če jim ne usahne njihovo napajanje (termika) ti oblaki rastejo. Imajo izrazito ravno spodnjo ploskev, na vrhu pa zrasejo v cvetači podobno ostro omejeno oblačno gmoto. Njihovi vrhovi lahko segajo preko 3000 m nadmorske višine.
 
Začetni in razvit nevihtni oblak - cumulonimbus calvus / capillatus 
Ko kumulus prosti poldnevu doseže zaporno plast, pravočasno da se ob še trajajoči termiki oskrbi z vlago, prebije zaporno plast in se še naprej veča. Nastane nevihtni oblak. V višini med 4000 in 9000m sestavljajo nekdanji kopasti oblak vodne kapljice samo še v spodnjem delu, v zgornjem delu ga drobne ledene iglice, ki dajo oblaku novo obliko. Glava oblaka postane gladka ali vlaknata in dobi obliko nakovala. Dalje imajo lahko dve razvojni stopnji. Pri prvi nastajajo plešasti (calvus), pri drugi pa dlakasti (capillatus - na sliki). Pri razvitem nevihtnem oblaku gornja meja ni več gladka, nastane gobast leden ščit. 
 
Fenski oblak - altocumulus lenticularis (ac len) 
Fen ustvarja v gorskem svetu suho in toplo, za počutje neprijetno vreme. Fen je torej "slabo vreme", ki se nepoznavalcu kaže kot "lepo vreme", toda že čez nekaj dni ga dohiti hladna fronta. Fenski oblaki so srednje visoki ali pa visoki. Pojavljajo se v najrazličnejših domišljiskih oblikah. Ti oblaki so srebrno bele barve, spodnji deli so sivi. Ob stalnem fenu se manjšajo in večajo, po daljšem opazovanju pa ugotovimo, da ostajajo na istem mestu. Tako vreme imajo radi jadralci, ker lahko jadrajo na zračnih valovih. 

 

Vir: Ernest Neukamp - Oblaki in vreme

Aljoša
http://www.bogvetra.com/
http://www.drustvo-viharnik.si/MainSlo.htm

 
Občina
Žetale
 
 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
© 2002-2010 JADRALSKO DRUŠTVO ŽETALE
 
Jadralsko društvo Žetale, Žetale 1, 2287 Žetale :: jdzetale@gmail.com

 

    SLOhosting.com priporoča :