Vir članka: Cross Country, januar 2000
Avtor: Carol Binder
Naslov originala: True grit
Prevod: Matej Belčič

http://www.parakrilec-drustvo.si/

 

Odločnost

Lee Hinson je 39 letni Američan. Večino življenja je preživel v Jacksonvillu na Floridi. Zadnjih 10 let pa živi izven Melbourna v Avstraliji in pred kratkim je dobil licenco jadralnega padalca. In kaj potem, porečete. Tudi tisoči drugih jo imajo. To kar ga loči od drugih, je da je 'gimp' (možakar v invalidskem vozičku). Še vedno ne vem, od kod beseda 'gimp', pa saj ni pomembno. Je pa pomembno, da sedaj pleše z nami ostalimi abiji (kar po njegovo pomeni 'able bodies') po nebu in se v zraku počuti povsem doma. Lee ni 'gimp' od vekomaj. Ta izraz lahko mogoče koga žali, ali pa se bo zdel komu neprimeren. Vendar mi je Lee zagotovil, da gre samo za ljubkovalni izraz med ljudmi v invalidskih vozičkih. Če ste užaljeni, se pogovorite z njim, ne z menoj, saj samo povzemam zgodbo. Lee je končal šolo leta 1977 in vstopil v ameriško mornarico, upajoč da bo postal član posadke helikopterja. Kot šestnajstletnik je bil v civilni zračni patrulji in je nabral nekaj ur v Cesssni 172. Tam se je porodila strast do letenja. Mornarici se je pa zdelo, da bo bolj koristen v podmorništvu in so ga izšolali na podmornicah tipa Polaris Poseidon. 4 julija 1978 pa se je življenje obrnilo. Eden tisti majhnih obratov v življenju. Lee je bil udeležen v nesreči z motorjem, si zlomil dvanajsto vretence in ostal paraliziran od pasu navzdol. Pri osemnajstih je postal T12 paraplegik.

Iz bolnišnice so ga odpustili po treh mesecih, vendar pravi da je trajalo dvanajst do petnajst mesecev, da se je sprijaznil s paraplegijo in se vrnil v 'normalno' družbo. Večina Leejevih prijateljev so 'abiji', saj so se mu 'gimpi', ki jih je srečal zdeli preveč negativno nastrojeni, ko so se kar naprej pritoževali nad življenjem. 'Abiji' so veliko pripomogli, da je ostal njegov avanturistični duh živ. Prvih šest let se je Lee popolnoma izogibal drugim v invalidskih vozičkih. Odločil se je, da bo nadaljeval študij in na floridski univerzi je srečal prve pozitivno misliče vzornike priklenjene na vozičke. Ljudi, ki so se ukvarjali s športom in se podajali v avanture. Lee se je naučil igrati tenis, kar ga je tako prevzelo, da je postal profesionalni igralec 'NEC Wheelchair Tennis Circuit' in po dvanajstletni karieri je uvrščen na enajstem mestu. Tenis ga je tudi popeljal v Avstralijo.

Lee je prvič videl jadralno padalstvo leta '96 po televiziji in sklenil: 'nekega dne moram poskusiti'. Ko je brskal po internetu je vzpostavil stik s Tedom (Pesjanom) Jenkinsom v Brightu, v državi Viktoriji, prizoriščem PWC leta 1998.

Poklical je in rezerviral let s tandemom. Namenoma ni omenil svoje prizadetosti. Tisti vikend se je zapeljal v trgovino in bil presenečen nad dvojim: najprej nad Tedovim grobim in arogantnim obnašanjem, nato pa z njegovim stališčem do 'kakšne zajebane prizadetosti neki', ki ga je takoj postavilo na trdna tla. Ted je pograbil voziček iz umetnih vlaken za prizadete potnike, Mark-I in Lee je prvič letel s tandemom. Ni treba posebej povedati, da je bil zasvojen.

Dva meseca in tri lete s tandemom kasneje, se je Lee prijavil v tečaj. Svoboda in veselje, ki ju je okusil v zraku, je bilo natanko to, kar je iskal.

Prva dneva obvladovanja padala na tleh sta bila za šolo in Leeja težak preizkus. Da bi našli ustrezno tehniko, ne da bi uporabljal noge, je bilo zaradi nezmožnosti pomikanja v stran, uničujoče početje. Pri močnejšem vetru je bilo potrebno veliko pazljivosti in čakanja, ko ga je vleklo po vzletišču. Pol ducata letov s tandemom, po navodilih šole, je bila še najbolj koristna izkušnja.

Tehnika vzleta, brez zmožnosti premikanja spodnjih okončin, je zahtevala konstrukcijo in testiranje posebnega vozička. Ted je že imel osnovni Mark-I za tandeme, ki je zahteval dva pomočnika, da sta skupaj s pilotom / potnikom tekla in ga spravila v zrak.

Mark-I je bila konstrukcija iz umetnih vlaken in dvema gumijastima kolesoma, ki sta skupaj s pomočnikoma podpirali Leeja. Drugi pilot je napolnil kupolo in Lee je lahko odletel. Ena od težav s to tehniko, je bila nevarnost za pilote, ki so tekli s polno hitrostjo in popolnoma brez nadzora po vzletišču.

Ted se je o tej tehniki vzleta pogovoril z lokalnim izumiteljem Peterom Mackom. S Peterovo iznajdljivostjo, Tedovo vizijo in Leejevimi rezervnimi deli je nastal Mark-II, ki je v osnovi spominjal na otroški voziček. Imel je štiri kolesa z invalidskega vozička, ki so omogočala, da se je dalo voziček s posebnimi spoji hitro razstaviti in transportirati. Mark-II je Leeju omogočal, da je sam napolnil kupolo, zahteval pa je samo enega pomočnika, ki je usmeril voziček med vzletom.

Ko je bila kupola napolnjena, je moral pomočnik samo poskrbeti za dovolj veliko hitrost, tako da je voziček porinil. Da ga ne bi izgubili je bil Mark-II pritrjen z vrvmi. Ko so izpopolnili tehniko vzleta z Mark-II se je pojavila težava pri pristanku. Lee je moral čakati v vozičku na pristanku, dokler niso pripeljali invalidskega vozička. Tako začne nastajati Mark-III.

Izhodišče za Mark-III je bil invalidski voziček z velikimi kolesi spredaj in majhimi zadaj, kar je pomenilo da so vzleti mogoči s samo enim pomočnikom. Po pristanku je bil Lee gibljiv in ker ni bilo vrvi, je bil tudi vzlet lažji.

Padalski sedež je običajen, pritrjen z velkro in 5 cm najlonskimi trakovi. Da bi zagotovli varnost v zraku in na tleh, je točko vpetja preizkušal in določil Ted. S sistemom blaženja so izboljšali obnašanje mark-III med pristajanjem v turbolentnem ozračju. Kot na Mark-II, so tudi na Mark-III uporabili sistem za hitro razstavljanje, ki omogoča prizadetemu pilotu hitro pripravo in transport vozička.

Leeje se zdi, da Mark-III v zraku zagotavlja naraven položaj in omogoča boljši nadzor nad padalom. Tudi občutek pri zavijanju je boljši. Odkar je Lee pridobil HGFA licenco, jadra, leti v termiki in se igra po nebu nad Brightom. Ko je v zraku, je Lee sposoben vsega, kot drugi piloti na nebu.

 
Občina
Žetale
 
 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
© 2002-2010 JADRALSKO DRUŠTVO ŽETALE
 
Jadralsko društvo Žetale, Žetale 1, 2287 Žetale :: jdzetale@gmail.com

 

    SLOhosting.com priporoča :