UMETNOST ISKANJA TERMIČNIH STEBROV

 

 
 

Preden se vprašaš, kako najbolj učinkovito izkoristiti termični steber, ga moraš najprej najti. Stebri so nevidni, zato so možnosti pri njihovem iskanju odvisne delno od sreče, delno pa od vrste znamenj in namigov, ki jih moraš znati pravilno razbrati in oceniti. Da bi lažje ocenil, kolikšna je verjetnost, da se na določenem mestu pojavi steber, si lahko pomagaš s preprostim sistemom "petih zvezdic", ki temelji na upoštevanju petih faktorjev: sonce, veter, tla, oblaki, ter ptiči ali drugi jadralci.

Sonce

Sonce je naše gorivo. Brez sonca ni segrevanja in ni termike. Če so na nebu oblaki, ki mečejo sence, se bodo tla bolj segrevala na tistih področjih, ki so izpostavljena soncu. Čeprav je res, da lahko v nekaterih primerih tudi senca deluje kot sprožilec in dvigne segret zrak, se je pri jadranju senci najbolje izogniti. Bivši dvakratni svetovni prvak Rob Whittall je kot najkoristnejši nasvet v enem stavku povedal: "če ostaneš na soncu, ne moreš veliko zgrešiti". Če je tvoje potencialno mesto termičnega stebra obsijano s soncem, mu torej lahko pripišeš prvo zvezdico.

Veter

Ne le da nam kot pobočnik pomaga ostati v zraku in tako izboljšuje možnosti da najdemo naslednji steber, veter prav tako poriva segret zrak po tleh in po pobočjih navzgor do vrha, kjer se navadno odtrga in dvigne. Na ustrezno razgibanem hribovitem terenu, ki je podvržen vplivu dolinskih vetrov in atabatnih tokov, moraš vedno upoštevati, da ravno ti nižinski vetrovi prinašajo topel zrak navzgor proti vrhovom, splošni veter pa pri tem nima kaj dosti vpliva. Na terenu pod sabo si lahko predstavljaš velikansko reko, ki se pretaka po dolinah. Tam, kjer navidezna reka zaradi konfiguracije terena trči ob oviro in butne navzgor, se ponavadi splača iskati steber.

Nad ravninami delujejo zadeve nekoliko drugače. Veter potiska segreti zrak nad tlemi, dokler ne zadane ob sprožilec, kot je reka, drevje, cesta ali vzpetina, tam pa se odcepi in prične dvigati. Zapomni si, da je topel zrak lažji in se zato nikoli ne more spustiti po hribu navzdol; če se teren nagne navzdol, se segreti zrak odcepi in dvigne. Eden glavnih trikov pri ravninskem letenju je torej ta, da iščeš stebre na območjih, ki so v smeri vetra malo naprej od reliefnih sprožilcev.

Konfiguracija terena

Ne sonce ne veter ne moreta proizvesti stebrov brez interakcije s terenom. Pri ravninskem letenju je sposobnost terena, da absorbira sončno toploto, ključnega pomena za nastanek termike. Temno obarvane površine se segrevajo bolje od svetlih; razliko hitro opaziš, če ob sončnem dnevu oblečeš najprej črno majico, potem pa jo zamenjaš z belo. Temnejše površine terena, recimo preorana polja, se bodo segrela veliko hitreje kot okoliški zeleni pašniki. Vendar ni pomembna samo barva, tudi sestava in lega terena igrata pri tem svojo vlogo. Segreti zrak se po gladkih površinah zlahka premika ali oddrsi proč, medtem ko ga grobi tereni, kot so recimo požeta strnišča, za dalj časa priklenejo na svojo hrapavo površino. Tako se zrak segreva dalj časa in ko se mu končno uspe odtrgati, nastanejo močni, vroči stebri. Na gladkih površinah pa se zrak dviguje pogosteje in zato v manjših količinah. Zato se marsikdaj zgodi, da nad temno, a kamnito in gladko površino najdeš le zelo šibka dviganja ali pa sploh nič, medtem ko okoliška polja zlato pokošene trave vsake toliko časa ustvarijo mogočen steber, ki te katapultira vse do baze.

V gorskih predelih je dosti bolj kot barva ali struktura terena pomembna lega pobočja glede na sonce. Najlepše stebre dajo pobočja, ki so pod pravim kotom izpostavljena sončnim žarkom, saj tako prejmejo maksimalno količino toplote. Zanesljive in ekstremno dolge preletaške rute vedno tečejo po liniji najmočnejše izpostavljenosti soncu; začnejo se dopoldan na vzhodnih pobočjih, nadaljujejo preko južnih, ter popoldan preidejo na zahodna pobočja. Dopoldansko oz. preveč zgodnje pobiranje na zahodnem pobočju je navadno dober recept za curažo, prav tako kot pozno popoldanski poskus povratka po vzhodnih pobočjih.

Oblaki

Kumulusni oblak predstavlja tisti del termičnega stebra, ki se vidi. Kjer je kumulus, tam je steber, kajti kumulus lahko nastane le iz dvigajočega se zraka. To je eno ed pravil, ki jih je pri XC letenju včasih težko upoštevati, saj se kumulus pogosto pojavi na takem mestu, kjer ga običajno ne bi pričakoval. Lahko ga srečaš sredi doline, čeprav ni nobenega očitnega razloga, zakaj je tam. Požvižga se na to, da krši vsa naučena pravila, da na glavo postavlja vse tvoje znanje, in da nimaš namanjšega pojma, kaj ga je povzročilo in zakaj je prav tam.

Pod kumulusom je vedno dviganje, saj drugače kumulus ne more nastati. Včasih se je treba prisiliti, da zapustiš predvideno pot in se zapelješ na kraj, kjer po vseh pravilih ne bi smelo biti dviganja; vendar pa, če nastaja kumulus, potem dviganje tam definitivno je. Po drugi strani se ti lahko zgodi, da boš presenečen scuril ob sončnem grebenu, samo zato, ker si ignoriral kumulustrado, ki se je formirala v bližini. Pri XC letenju ne smeš oblakov nikoli zanemariti. Vztrajanje pri vnaprej začrtanem planu leta v področje brez oblakov, kadar se v bližini formirajo kumulusi, je neumno in skoraj vedno vodi v curažo.

Ptice in drugi jadralci

Če si določeno mesto že ocenil s štirimi zvezdicami, potem je tu le še ena stvar, ki ti lahko bolj zanesljivo potrdi obstoj stebra in to je prisotnost nekoga ali nečesa, kar se pred tvojimi očmi vzpenja. Peta zvezdica pomeni, da steber definitivno je tam in da je dovolj močan, da ga lahko izkoristiš.


Vir: XC Mag

Po XC Magu priredil
Aljoša
http://www.bogvetra.com/

 
Občina
Žetale
 
 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
© 2002-2010 JADRALSKO DRUŠTVO ŽETALE
 
Jadralsko društvo Žetale, Žetale 1, 2287 Žetale :: jdzetale@gmail.com

 

    SLOhosting.com priporoča :