Varnost v jadralnem padalstvu

 

 
 

Pogosto je varnost nekaj tako preprostega, kot odločitev, da ne letiš. Ker se na ta dan, na tem mestu, v teh pogojih, preprosto ne počutiš dovolj sproščenega glede na svoje sposobnosti ali zmogljivosti svoje opreme. Mogoče si na novem vzletišču, ki je za tvoj okus le malenkost preveč strmo. Mogoče si v dvomih zaradi vremena; veter je zaenkrat še OK, a je blizu zgornje meje in malce sunkovit, in tista hladna fronta na robu vremenske karte v jutranjem časniku ti daje slutiti, da bi lahko pogoji postali ostrejši, ko boš v zraku.

  
Pilot, ki želi leteti varno 
  se mora zavedati skrajnih meja svoje opreme, veščin in znanja
  imeti mora dovolj samodiscipline, da teh mej nikoli ne prestopi  
  nikoli si ne sme dovoliti površnosti pri vzletni proceduri

Ostati na tleh je včasih najtežja stvar, kar jih lahko narediš. Kot začetnik ali rekreativni pilot se moraš, to dobro veš, izogibati letenju v ostrih termičnih pogojih. Pogoji, ki povzročajo samodejna zapiranja kupole so izjemno navarni, dokler do popolnosti ne obvladaš tehnik ponovnega odpiranje in obvladovanja kupole. In ko tvoji kolegi z nič več izkušnjami kot jih imaš sam, tam zunaj pridobivajo tisoče metrov višine v opoldanski termiki, je lahko zelo težko ostati na tleh in čakati bolj blage pogoje, ki nastopijo proti koncu dneva.

Še posebej bo težko, ko boš videl, da so jo vsi dobro odnesli in ko boš na pristanku poslušal njihove zgodbe tipa "tam zgoraj sem bil". Toda, če hočeš biti zares varen pilot, je to pač težka odločitev, ki jo boš moral sprejeti. 

Poglej s te strani: v naslednjih desetih letih boš kot pilot vsaj desettisočkrat postavljen pred podobne težke odločitve (ali naj danes letim? Imam dovolj višine, da se izognem rotorju?) Če se boš odločil tvegati vsakič, ko se ti bo zdelo, da imaš vsaj 90% možnosti za uspeh, ti 1000 krat zapored zagotovo ne bo uspelo. Če mejo varnosti dvigneš na 99%, ti še vedno ne bo uspelo 100 krat zapored. Tudi če jo dvigneš na 99.9%, boš vsaj 10 krat zašel v resne težave. Tvoje odločitve morajo zato temeljiti na 100% gotovosti, da bo uspelo. Vse kar je manj, ni dovolj dobro.

To je verjetno največja težava pri varnosti v jadralnem padalstvu - varnost je v celoti odvisna od pilotove sposobnosti odločanja, piloti pa so zaradi slabih odločitev največkrat nagrajeni.

   Izjemni piloti
  so tisti, ki izrabljajo svoje izjemne sposobnosti odločanja, da jim ne bi bilo treba uporabiti svojih izjemnih spretnosti
 

Če svojo mejo varnosti postaviš na 98%, velika večina tvojih odločitev ne bo povzročila katastrofe ali imela sploh kakšnih negativnih posledic. In kaj se potem zgodi? Občutek dobiš, da so bile odločitve vedno pravilne. Morale so biti pravilna, če so se obnesle, a ne? In ker so se odločitve pri meji varnosti 98% dobro obnesle, znižaš mejo na 95%. Tudi to se dobro obnese (ne zgodi se nič hudega), zato mejo še naprej nižaš. Navsezadnje pa pridejo zakoni verjetnosti navzkriž z tvojo mejo in zgodi se nesreča. Če imaš dovolj sreče jo boš odnesel le z nedolžno nezgodo, ki te bo morda osmešila ali ponižala. Če sreče nimaš, se boš resno poškodoval ali celo ubil.

Kako se torej lotiš tega problema kot pilot, odločen, da bo letel varno? Pomembno je, da ves čas kritično presojaš svoje odločitve, tako pred, kot po dejanju. Naučiti se moraš, kako prepoznati napačno odločitev, tudi če se je dobro obnesla. Poglejmo si primer. V nekoliko vetrovnem dnevu na znanem terenu vrtiš steber, nabereš 1000 m nad višino starta, pri tem pa te zanese precej daleč za greben. Preračunavaš, kako daleč za greben lahko slediš stebru, da se boš še lahko varno vrnil. Ker nočeš prav ničesar tvegati, se za povratek odločiš v točki, ko presodiš, da boš prišel nazaj nad greben z najmanj 800 m rezervne višine. Priletiš nazaj nad greben, vendar s samo 300 m rezervne višine nad vrhom. Vsakomur se bo zdelo, da nisi naredil nikakršne napake. V resnici pa si se pri presoji uštel za celih 500 m. Takšne napake moraš biti sposoben prepoznati, ter z njimi računati pri procesih odločanja v prihodnje.

Seveda to ne pomeni, da ne bi nikoli smel poskusiti kaj novega ali napredovati preko svojih trenutnih sposobnosti. Vsak pilot mora izkusiti svoje meje, da bi lahko napredoval. Vendar si je potrebno puščati dovolj rezerve za morebitne napake, ko se podajaš na neznana področja, ter ves čas kritično presojati rezultate svojih odločitev.

Prav tako mora pilot, ki želi biti varen, posvečati dovolj pozornosti "zemeljskim" aspektom letenja, kot so pravilno vzdrževanje opreme in kontrolne točke pred vzletom. Če se lahko izogneš neumnim napakam in če si sposoben sprejemati težke odločitve, ki te bodo držale na varni strani lastnih omejitev, boš imel varno letalsko kariero.

Zaradi letenja je svet postal manjši - a ga je še vedno težko zgrešiti, če padeš.

 

Prirejeno po Paragliding - A Pilot's Training Manual (Wills Wing 2004)

Aljoša
http://www.bogvetra.com/

 
Občina
Žetale
 
 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
© 2002-2010 JADRALSKO DRUŠTVO ŽETALE
 
Jadralsko društvo Žetale, Žetale 1, 2287 Žetale :: jdzetale@gmail.com

 

    SLOhosting.com priporoča :