Vremenske fronte

 

 
 

Na nižinske vremenske karte rišemo poleg tlakov in temperatur tudi lego vremenskih front. Ker so vremenski pojavi pri prehodu fronte lahko zelo intenzivni, bodimo pri pogledu na vremensko karto pozorni na bližino frontalnih sistemov. Fronte rišemo tam, kjer se meja med zračnima masama različnih temperatur dotika tal, saj so tu ponavadi vremenske spremembe najbolj izrazite. Prevladujoč mehanizem, ki oblikuje vreme ob prehodu vremenskih front, je vertikalno dviganje zraka. Do njega pride, ko se ob topli fronti toplejši zrak nariva na hladnejšega, ob hladni fronti pa se hladen zrak kot klin vriva pod toplega. Vertikalne hitrosti zraka so manjše pri topli fronti, saj je tudi nagib frontalne površine (meje med zračnima masama) manjši, poleg tega pa topla fronta potuje počasneje kot hladna.Celotna frontalna površina lahko sega od nekaj sto do tisoč kilometrov pred toplo fronto in skoraj sto kilometrov za hladno fronto.

Žal iz same karte ne moremo naravnost razbrati kako intenzivni so/bodo procesi ob fronti, kajti lahko se zgodi, da se ob prehodu fronte samo malo pooblači, po drugi strani pa lahko doživimo »slabo« vreme v vsej njegovi intenzivnosti. No, da ne moremo oceniti intenzivnosti vremenske fronte ni čisto res: precej verjetno je namreč, da bodo pojavi izrazitejši ob fronti povezani z globoko dolino v polju pritiska, ki se na vremenski karti odraža z gostimi izobarami. Predvsem pa ne pozabimo: vreme je neskončno zapleten proces in zaradi tega nikoli popolnoma ponovljiv, zato niti dva prehoda front ne bosta enaka, govorimo lahko le o večji ali manjši podobnosti. Poglejmo si poglavitne značilnosti posameznih tipov front in vremenske pojave povezane z njihovo bližino:

Prihod tople fronte najavljajo značilni oblaki. Prvi se na nebu pojavijo visoki prosojni oblaki, cirusi, nato pa se oblaki počasi gostijo in segajo vse nižje. Cirusom, ki se pojavljajo navadno nekaj sto do tisoč kilometrov (12 – 36 ur) pred toplo fronto, sledijo cirostratusi in altostratusi. Pri dobro izraženih frontah se nato pojavijo še nimbostratusi, iz katerih dežuje (pozimi lahko tudi sprva sneži, nato pa s tanjšanjem plasti hladnega zraka sneg preide v dež). Toplo fronto najavlja tudi konstanten padec pritiska, veter pri tleh pa postaja postopno močnejši. Značilna je tudi sprememba smeri vetra, saj se veter gledano v smeri pihanja vetra odklanja v levo, na severni polobli v nasprotni smeri gibanja urinih kazalcev (angleško backs).

Sam prehod tople fronte ni tako jasno izražen kot pri hladni fronti, vendar lahko opazimo, da pritisk neha padati. Smer vetra se zmerno odkloni v smeri urinih kazalcev (angleško veers), padavine, če te sploh so, pa postanejo manj izrazite ali ponehajo.

Tople fronte so poleti šibkeje izražene, navadno jih spoznamo po značilnih oblakih, le redko pa ob njih dežuje. Če je ciklon s toplo in hladno fronto dovolj izrazit, nas po prehodu tople fronte čaka še prehod hladne. Področju med toplo in hladno fronto rečemo topel sektor ciklona. Če frontalni sistem napreduje počasi, smo lahko v toplem sektorju tudi nekaj dni, takrat k nam pritekajo toplejše zračne mase.

Vremenska dogajanja so ob prihodu hladne fronte precej bolj izrazita. Težava pri prepoznavanju hladne fronte je ta, da je frontalna površina nagnjena stran od nas in da predhodnica oblakov ni tako izrazita kot pri topli fronti. Precej bolj značilen znanilec hladne fronte je veter, ki se pred prehodom okrepi, smer pihanja vetra pa se spet obrača v nasprotni smeri gibanja urinih kazalcev. Oblaki pred fronto so največkrat stratusi ali stratokumulusi. Ob prehodu hladne fronte je značilen nagel porast pritiska, veter pa se zelo hitro obrne v smeri urinih kazalcev. Pri prehodu fronte nastanejo cumulonimbusi, iz katerih lahko močno dežuje, lahko pa pada tudi toča. Sam prehod fronte pogosto spremljajo nevihte. Temperatura zraka pri tleh lahko naglo pade za nekaj stopinj, lahko pa tudi do deset. Ozračje je pred prehodom fronte zelo nestabilno, ob izjemnih situacijah in še posebej na morju pa nastanejo tudi zračni vrtinci (trombe), ki so pravi mali tornadi. Do njih prihaja, če je temperaturna razlika med toplo in hladno zračno maso zelo velika.

Nevihte se lahko organizirajo v nevihtne linije. Takrat je zračni piš iz nevihtnega oblaka še posebej močan. Piš nastane pred nevihtno linijo in nas doseže še preden prične deževati. Zračni piš napreduje zelo hitro. Na njega nas opozarja le črno nebo iz smeri približevanja nevihte in pa bela črta na morju. Veter v pišu lahko doseže 100 km/h, traja pa ponavadi manj kot uro. Če smo na slabem sidrišču, se je varneje umakniti stran od obale in samo nevihto preživeti na morju. Ob najmočnejšem vetru pa se lahko tolažimo z mislijo, da nevihta ne bo trajala dolgo. Če pravočasno ne skrajšamo ali pospravimo jader, bo nevihtni piš to opravil namesto nas in seveda pustil posledice na opremi. Prehod nevihte običajno spremlja močan dež. Ko začne deževati močneje, se počasi umirja tudi veter. Če je bila na Jadranu nevihta povezana s prehodom fronte, velja našo pozornost usmeriti na severovzhod, kajti prav kmalu lahko od tam zapiha močna burja. Avtor tega članka je na lastni koži doživel prehod nevihtne linije v majhnem zalivu na otoku Lastovu, ko je iz skoraj brezvetrja veter v manj kot minuti narasel do take jakosti, da je po zraku nosilo morsko vodo, slabo privezane barke pa na skalnato obalo. Za hladno fronto se lahko hitro zjasni vendar to še ne pomeni, da bo vreme tako tudi ostalo. Hladnejši zrak v višinah navadno zamuja in zopet prihaja do nestabilnosti, največkrat se v hladnem zraku pojavljajo plohe. Vidljivost je po nevihti običajno zelo dobra, saj je prišlo do zamenjave zračne mase, poleg tega pa je dež iz zraka izpral prašne delce. Še lahko piha precej močan veter, ki je pogosto zelo sunkovit, dober primer za to je burja. Dejali smo, da hladna fronta napreduje hitreje kot topla. Ko hladna fronta ujame toplo, se meja med hladnim in toplim zrakom pomakne v višino, pravimo, da je nastala okludirana fronta. Okludirane fronte imajo lahko značaj tople fronte, če je zračna masa v hladni fronti toplejša kot tista pred toplo fronto in obratno: okluzija ima značaj hladne fronte, če je zračna masa za hladno fronto hladnejša od tiste pred toplo fronto.

Vreme nad Jadranom krojijo tudi Alpe. Hladna fronta se pri prehodu preko Alp pogosto »zlomi« in nad Jadranom ali Genovskim zalivom nastane t.i. sekundarni ciklon z dobro izraženo toplo in hladno fronto. Dobra primerjava z nastankom ciklona na zavetrni strani Alp je nastanek vrtincev za oviro v tekoči vodi. Ob nastanku ciklona v Sredozemlju se vreme ne izboljša tako hitro, kot če bi nas fronta samo prešla, kajti del hladnejših zračnih mas se dlje časa zadržuje v naši bližini. Fronte in oblaki navadno pri nas prihajajo od severozahoda, ciklon nad Jadranom pa dostikrat prinese frontalne oblake in padavine od jugovzhoda.


Pišejo: Jure Jerman, Janez Polajnar, Roman Trobec
Vir: revija VAL, 2000

 
Občina
Žetale
 
 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
© 2002-2010 JADRALSKO DRUŠTVO ŽETALE
 
Jadralsko društvo Žetale, Žetale 1, 2287 Žetale :: jdzetale@gmail.com

 

    SLOhosting.com priporoča :