Vse kar vas je zanimalo o jadralnem padalu,
pa niste upali vprašati

(kratek pregled tehnike pilotiranja in vzdrževanja opreme)

REDNI PREGLED PADALA

Pomebno je, da redno pregledaš svoje padalo; predvsem po daljšem poletu, po letalskem dopustu ali po obdobju, ko le-to dalj časa ni bilo v uporabi…

Ohranjanje enakega vrstnega reda kontrolnih točk nam pomaga, da katere ne izpustimo.

1. Preveri vse šive na sedežu, ročico reševalnega padala in nosilne trakove padala.
2. Preveri vse elemente povezave in spajanja (karabinčke nosilnih trakov, karabine sedeža…)
3. Preveri vozel na krmilnem obročku. Izvedi vizualno kontrolo krmilne vrvice vse do kupole.
4. Vizualno kontroliraj vse vrvice, od nosilnih trakov do kupole.
5. Preglej vsa prijemališča vrvic na kupoli.
6. Preglej zgornjo in spodnjo površino padala; bodi pozoren na morebitne poškodbe in staranje materiala.
7. Notranja kontrola: preglej notranje strukturne elemente (rebra, diagonale, trakove..).

KRMILNE VRVICE

Krmilne vrvice so pritrjene na zadnji rob kupole preko razvejanega sistema razdelitve vrvic na skupine. Zaradi svoje pozicije so te vrvice bolj podvržene obrabi in poškodbam, zato je potrebna njihova pogostejša kontrola.

Glavna krmilna vrvica teče skozi škripček na zadnjem nosilnem traku. Krmilni obroček je pritrjen na glavno krmilno vrvico in na zadnji nosilni trak. Takoj po pristanku je pomebno, da krmilno obroček vedno takoj pritrdimo; tako preprečimo zapletanje krmilne vrvice in nosilnih trakov.

NASTAVITEV DOLŽINE KRMILNIH VRVIC

Pomebno: Dolžina krmilne vrvice (in s tem krmilnega obročka) je navadno tovarniško nastavljena optimalno. Gre za rezmerje med prostim hodom krmilnega obročka in odzivnostjo padala; nastavitev je pomebna tudi zaradi uporabe pospeševalca med poletom. Nekateri strokovnjaki priporočajo malenkost daljšo nastavitev krmilnih vrvic in posledično letenje z vrvico ovito okoli zapestja. Ta način z zadnjem času prevladuje. Nekateri (izkušeni) piloti si vrvice malenkost skrajšajo, ker v dlaneh držijo neposredno krmilne obročke.

Za katerokoli varanto se odločiš, vedno preveri naslednje:
- obe krmilni vrvici naj bosta enake dolžine
- če si iz kateregakoli razloga odvezal krmilni obroček, bodi pozore, da ob ponovni namestitvi ponovno spelješ vrvico skozi škripček na zadnjem nosilnem traku.
- Če med letom izpustiš krmilne obročke, morata bit krmilni vrvici ohlapni (v loku). Krmilni obroček mora imeti prosti hod; pri letenju s spuščenimi krmilnimi vrvicami (trim hitrost) zadnji rob kupole nikakor ne sme bit deformiran (upognjen navzdol). Če pogledaš med letom krmilne vrvice, morajo oblikovati lok, predvsem v zgornjem delu.

Priporočen je prosti hod krmilnih obročkov ca. 10 cm. Takak nastavitev preprečuje deformacijo zadnjega roba kupole med uporabo pospeševalnega sistema.

Če se morda iz kateregakoli razloga krmilna vrvica pretrga ali se odveže krmilni obroček, je jadralno padalo vodljivo z doziranim krajšanjem (potegovanjem) zadnjega nosilnega traka.

UPORABA POSPEŠEVALNEGA SISTEMA

Pomebno je, da je pospeševalni sistem pravilno nastavljen in nameščen že PRED vzletom. Vrvici morata biti dovolj dolgi, da v normalnem položaju ne krajšata prvega nosilnega traka, hkrati pa dovolj kratki, da ob aktiviranju prečke pospeševalca še vedno skrajšata sistem nosilnih trakov. Najboljši način nastavitve je, da padalo normalno pripneš v karabine na sedež in te nekdo na tleh dvigne od tal in hkrati namesti nosilne trakove v položaj, kot je med poletom. Tako lahko preizkusiš delovanje pospeševalca in nastaviš pravilno dolžino vrvic. Najbolje je, če lahko prečko med poletom dosežeš samo z nogo. V povsem mirnih in stabilnih pogojih kasneje preizkusi celoten razpon hitrosti z uporabo pospeševalnega sistema. Pazi na to, da se nosilni trakovi enakomerno krajšajo na obeh straneh. Zadnje fine nastavitve dolžine opraviš na tleh, po poletu.

Ko letiš v turbolentnem in termično aktivnem ozračju skušaj uporabljat samo polovico razpona pospeševalnega sistea. Neizkušenim pilotom je uporaba pospeševalnega sistema odsvetovana, dokler se ne privadijo na svojo opremo in padalo.

PRIPRAVE NA VZLET

Da bi se dodobra seznanili z opremo je priporočljivo izvestinekaj preizkusnih letov na šolskem terenu in nekaj dvigov krila na tleh. To ti bo pomagalo tudi pri pravilni nastavitvi opreme.

Kupolo položi na pobočje tako, da je sredina malenskost višje od obeh stabilizatorjev (na ta način zagotoviš enakomeren dvig krila in preprečiš prehitevanje stabilizatorjev in posledično formiranje rozete ob vzletu). Vrvice razpleteš na vsaki strani posebej. Nosilni trak dvigni visoko v zrak in prični razpletanje vrvic od krmilne vrvice preko D,C,B vse do A-linije. Na drugi strani ponoviš postopek. Bodi pozoren na to, da vrvice niso zavozljanje, prepletene ali zasukane okoli osi nosilnega traka. Pazi, da krmilne vrvice niso zataknjene za kamenje, skale ali druge ovire.

Kontola pred vzletom:
1. preglej reševalno padalo - varovalka in ročica morata biti pričvrščeni na svojem mestu
2. čelada na glavi (kontrola pripenjalnih trakcev)
3. vse sponke na sedežu spojene - ponovna kontrola pravilne in varne spojenosti nožnih trakov
4. karabini in mali karabinčki na nosilnih trakovih dobro priviti
5. vrvice razpletene
6. sprednji rob kupole odprt in lepo formiran
7. kupola postavljena naravnost v veter
8. zračni prostor prost in vidljivost dobra

VZLET

Vzletiš alpsko (normalno naprej) ali hrbtno (priporočljivo v močnejšem vetru). V obeh primerih moraš stati natanko pod sredino kupole, le tako se bo napolnila enakomerno. Tudi če ima padalo deljeno A-linijo (pomoč za "ušesa"), je priporočljivo držati v dlaneh le-to kompletno.

Tehnika vzleta v brezvetrju ali šibkih tendencah:
S tekom prični tako, da se vrvice napnejo po enem ali dveh korakih. Kupola se bo enakomerno napolnila z zrakom in se vzpela nad tvojo glavo; moraš pa vzdrževat konstanten vlek A-linije. Pomebno je, da A-takov ne krajšaš (s potegom dlani proti telesu) ali potiskaš naprej. S tem povzročas deformacije sprednjega roba kupole. Dlani sproščeno spremljajo dvig kupole, sila vleka prihaja iz karabinov in telesa. Tek normalno enakomerno pospešuješ; ni potrebno bezljanje ali brezglavo dirjanje. Vedno vzletaj kontrolirano; tako boš imel dovolj časa za kontrolni pogled kupole in vrvic nad sabo in tudi za morebitno varno prekinitev vzleta.

Tehnika vzleta v močnejšem vetru:
Priporočljiva je vzvratna tehnika vzleta. Postopek vpenjanja je identičen kot pri alpskem vzletu, nato sledi obrat s telesom proti kupoli, nasilni trakovi na eno strani istočasno preko glave. Primeš krmilne obročke in nosilne trakove in dvigneš kupolo. (To različico vzleta ti seveda mora pokazat učitelj letenja, ker se sicer lahko zapleteš ali obrneš v napačno smer!) Ko se kupola vzpne nad tebe, rahlo zavreš padalo in izvedeš kontrolni pogled. Sledi obrat in pospeševanje teka, vse do vzleta. Ta tehnika vzleta je enostavna in varna, vendar zahteva od začetka vajo. Lepo se jo da vaditi na ravnem, odprtem travniku. Pri močnejšem vetru je potrebno biti pripravljen na nekaj korakov v smeri kupole, med tem ko se padalo napolni in prične vzpenjat. Ta tehnika se seveda lahko izvaja tudi v precej šibkejših vetrovih. In nikoli ne pozabi - če je hitrost vetra na vzletišču večja kot 2/3 hitrosti padala, nikar ne vzletaj!

POMEBNO: Nikoli ne vzletaj s slabo ali nepopolno formirano kupolo!!!

Vadi obvladovanje in manipuliranje kupole in opreme na ravnih tleh. Tako boš razvil potreben občutek za pilotiranje, ki ti bo še kako prišel prav tudi kasneje v zraku.

NORMALEN LET

Pri popuščenih krmilnih vrvicah (roke gori - t.i. trim hitrost) bo padalo v mirnem ozračju stabilno letelo in najbolje planiralo. Pri zaviranju kakih 20 cm boš dosegel minimalno propadanje. Za višje hitrosti ali boljše planiranje v čelnem vetru uporabljaj pospeševalni sistem.

AKTIVNO LETENJE

Gre za tehniko pilotiranja, ob kateri padalo ostaja stabilno in kar najbolj ohranja svoje letalne sposobnosti. Vsi izkušeni in dobri piloti letijo aktivno. Gre za to, da ohranjaš svoje težišče ves čas pod centrom kupole. Ko recimo vstopaš v termičen steber, bo padalo zanihalo nazaj. V tem trenutku moraš popustiti krmilne vrvice, tako da se kar najhitreje vrne nad tvojo glavo. Ko zapuščaš termični steber, bo padalo zanihalo naprej; pomebno je da ga zavreš in tako preprečiš večje zmanjšanje vpadnega kota in s tem možnost deformacij krila. Ko letiš v turbolentnem ozračju, skušaj občutiti padec internega tlaka v kupoli (komada postane nenadoma mehkejša). Na strani, kjer to občutiš, malo zavri padalo, tako da boš ponovno čutil tršo (težjo) komado. S tem boš preprečil veliko neprijetnih in nevarnih deformacij kupole. Seveda pa bodi previden, da krmilnih vrvic ne vlečeš pregrobo in brez občutka; to lahko privede do zastoja ali negativnega zavoja.

ZAVIJANJE IN TEHNIKA PRENOSA TEŽE NA STRAN

Da bi se privadil na svoje padalo, prični s postopnimi in progresivnimi zavoji. Za dobro koordinacijo v zavoju moraš najprej pogledati, nato pa se še nagniti v smeri zavoja. Najprej prenesi teže v zavoj, šele potem mu sledi poteg komadnega obročka, vse dokler ne dosežeš željenega nagiba. Z zunanjo krmilno vrvico uravnavaš hitrost in radius zavoja. Nikoli ne pričenjaj zavoja, če letiš z minimalno hitrostjo. Nevarnost negativnega zavoja!

WING-OVER

Jadralna padala niso konstruirana za akrobatsko letenje. Običajno je serija ozkih zaporednih S zavojev (t.i. wing-overjev) limit akrobatskih sposobnosti jadralnega padala (še bolj pa pilota). Nagib ob tem ne sme presegati 45o. Nekoordinirani wing-overji lahko hitro privedejo do obsežnih asimetričnih zapiranj kupole in so zato lahko zelo nevarni. Posebej, če jih izvajamo nizko nad tlemi.

SIMETRIČNO ZAPIRANJE ali "VELIKA UŠESA"

Simetrično zapiranje povzroča povečanje propadanja jadralnega padala. Zato ga uporabljamo kot tehniko za hitrejše zbijanje višine. Predvsem v meteorološko spremenjenih situacijah (srk oblaka, močnejši veter, turbolence…). Uporabljamo jih torej kadarkoli želimo hitro zbit višino.Ušesa naredimo tako, da potegnemo (skrajšamo) zunanje vrvice A-linije (to so tiste, ki grejo na sprednji rob kupole na zunanji strani - blizu stabilizatorja). Nekatera padala imajo posebne sisteme za aktiviranje "ušes" - deljen A-nosilni trak, poseba prijemališča za zunanjo vrvico ipd.. Propadanje je med 3 in 5 m/s. Da bi še dodatno povečali propadanje (še za ca.1-2 m/s), lahko uporabimo ob "ušesih" še pospeševalni sistem, vendar je potrebno najprej potegnit "ušesa" in šele za tem uporabit pospeševalec. Pri uporabi slednjega je potrebo biti pozoren na dejstvo, da je ob zmanjšanju površine padala zastojna (minimalna) hitrost padala višja, kar pomeni da je potrebno ohranjat hitrost letenja (ob zaviranju z "ušesi" lahko hitreje pride do zastoja ali prevlečenega leta). Spremembo smeri izvajamo izključno s prenosom teže na željeno stran.

Najbolje je, če imaš krmilne obročke med izvajanjem manevra kar v dlaneh - vendar bodi pozoren, da ob tem ne zaviraš kupole (v tem primeru izpusti krmilne obročke).

Ko želimo kupolo ponovno v celoti formirat, izpustimo zunanje vrvice A-nosilnih trakov (ali dodatni sistem, ki nam to omogoča), padalo se bo v večini primerom samodejno odprlo, pomagamo mu lahko z doziranim potegom krmilnih vrvic, vendar na vsaki strani posebej, tako da ne zmanjšujemo hitrosti letenja padala.

POZOR: Ne uporabljaj manever "ušesa" blizu tal!!!

B-STALL

B-stall uporabljamo le v izjemnih primerih, ko je naša varnost resno ogrožena. Izvedemo ga s simetričnim potegom B-nosilnih trakov navzdol. To je fizično zahtevno, ker je potrebna relativno velika sila. Najprimerneje je s prsti prijeti male karabinčke na vrhu B-nosilnih trakov. Krmilne obročke imaš lahko med B-stallom kar v dlaneh. Ko potegneš B-trakove navzdol, se najprej odtrga zračni tok okoli kupole, le-ta se klinasto zalomi navzdol, ob tem zaniha najprej rahlo nazaj in potem še naprej in pričneš propadati z vertikalno hitrostjo med 6 in 9 m/s. Horizontalna hitrost padala je tako blizu nič (premikanja naprej praktično ni več). Hitrost vertikalnega propadanja je lahko delno uravnavana z nadaljnim potegom B trakov. Potrebno je opozorit na dejstvo, da ob močnem potegu B trakov ali ob dolgotrajnejšem izvajanju manevra lahko pride do t.i. rozete (stabilizatorja kupole se srečata pred centrom kupole). K tej deformaciji so nekatera (vitkejša) padala nagnjena bolj od drugih.

B-stall se zaključi s popuščanjem B-nosilnih trakov. Le-to ne sme biti prepočasno, tako da padalo ne bi prešlo v normalno formacijo prepočasi, ker s tem lahko ostane v prevlečenem letu. Če pa se to zgodi, potem izvedi enega od manevrov za ponovno vzpostavitev vzgona in pridobitev hitrosti (recimo poteg pospeševalca ali krajšanje A-nosilnih trakov).

POMEBNO: Nikoli ne zaviraj in ne zavijaj, če nisi resnično prepričan, da je padalo ponovno dobilo svojo horizontalno hitrost! Sicer lahko povzročiš negativni zavoj ali popoln zastoj.

V zadnjem času je B-stall manj priporočan in izvajan manever. Uspešno ga je nadomestila strma spirala, ki je bolj učinkovit manever, hkrati pa ohranja vzgon.

Priporočeno je, da izvajanje B-stalla prvič izvajaš nad vodo.

 

 

Prevedel, uredil in dopolnil:
Aleš NOVAK

Viri:
ADVANCE manual´s (Sigma 4)
Ozone Paragliders Manual (Proton)

Maribor, oktober 2000

 
Občina
Žetale
 
 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
© 2002-2010 JADRALSKO DRUŠTVO ŽETALE
 
Jadralsko društvo Žetale, Žetale 1, 2287 Žetale :: jdzetale@gmail.com

 

    SLOhosting.com priporoča :