Zakaj je jadralno padalstvo sranje

 

 
 

Jadralno padalstvo je sranje. Prej sem imel službo. Delal sem. Jedel sem. Spal sem. Zdaj letim. Letenja se ne da opisati. To preprosto počneš. Ko začneš, te zemeljske aktivnosti več ne potešijo. Brez konca buljiš v nebo.

Preden sem letel, sem med vožnjo gledal cesto, zdaj gledam v zrak. Preden sem letel, sem sanjal o napredovanju v službi, zdaj sanjam o daljšem preletu. Prej sem sanjal o globji zvezi, zdaj sanjam o višjih poletih. Je jadranje najbolj sebična dejavnost, kar so jih iznašli? Ali pa preprosto jaz nisem popolna osebnost, če ne letim. Sem boljši človek, ker letim? Ali pa sem disfunkcionalna oseba, ker rabim letenje? Je letenje bolezen? Ali pa je izpopolnitev.  Je genetsko pogojeno? Ali pa je neko nagnjenje, ki ga je nemogoče potešiti?

No, kakorkoli ga že opišeš, ali kakorkoli ga že definiraš, je popolnoma nepotešljivo. Leti kolikor hočeš. Leti v termiki, leti na pobočniku, leti v konvergenci. Nikdar ne boš imel dosti. Si že kdaj imel polet za katerega si rekel "To je bilo TO!". Ne. Vedno veš, da bi lahko imel višji, daljši, boljši polet, če bi le lahko bolj ozko obrnil, ali prej zapustil propadanje, ali ostal dalj časa v dviganju, ali... ali... ali...

To se nikoli ne neha. In mogoče zato nimamo nikoli dosti? Mogoče bomo ravno zato vedno iskali še en steber, še en polet, še en oblak, še en trenutek, ko se čas ustavi in ko se vsi čuti uglasijo z utripom zraka... ko je vsaka misel le o tem, kje je dviganje. Vse drugo zbledi in trenutek je vse. Prav zdaj. TA steber. TA oblak. TA polet...

Bil sem že pijan. Bil sem zadet. Ne morem si predstavljati niti enega trenutka, ki bi tako močno hlepel po ponovitvi kot letenje. To je izmikajoče. Ne da se doseči. Nikoli ne moreš priti tja! Mogoče se zato poglabljam v vremenske napovedi. Mogoče zato kar naprej klikam po teh poročilih pilotov. Mogoče zato hodim ven, ko izgleda popolnoma brezupno...

Enkrat je bilo, ko sem...
In drugič, ko sem...

Ampak zakaj bi se trudil to opisati? Kako bi sploh mogel? Kolikokrat si poskusil? Nikoli se ni obneslo. Govoriš o tempiranju vzleta, govoriš o tem, kako gledaš druge pobirati, ko ti curiš... govoriš o dviganju s poda, govoriš o tistem balonu, ki je bil velik kot košarkaška žoga... lahko bi bil tudi Grk. Ne morejo te razumeti.

Nikoli več ne bom isti... kar je manj, me nikoli več ne bo zadovoljilo.

In zato je jedralno padalstvo sranje.

 

Izpoved neznanega pilota,
Prevedel Aljoša
http://www.bogvetra.com/

 
Občina
Žetale
 
 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
© 2002-2010 JADRALSKO DRUŠTVO ŽETALE
 
Jadralsko društvo Žetale, Žetale 1, 2287 Žetale :: jdzetale@gmail.com

 

    SLOhosting.com priporoča :